Jeremiah 2

2. Poglavje

1Poleg tega mi je prišla Gospodova beseda, rekoč: 2„Pojdi in jokaj v ušesa [prestolnice] Jeruzalem, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Spominjam se tebe,
tebe: ali, zaradi tebe.
prijaznosti tvoje mladosti, b ljubezni tvojih zaročencev, ko si šla za menoj v divjino, v deželo, ki ni bila posejana.‘
3Izrael je bil svetost Gospodu in prvi sadovi njegovega donosa. Vse, ki ga požirajo, bo jezil; zlo bo prišlo nadnje,‘“ govori Gospod. 4Poslušajte besedo od Gospoda, oh hiša Jakobova in vse družine Izraelove hiše:

5 „Tako govori Gospod: ‚Kakšno krivičnost so vaši očetje našli v meni, da so odšli daleč od mene in so hodili za ničevostjo in so postali ničevost? 6Niti niso rekli: ‚Kje je Gospod, ki nas je privedel c iz egiptovske dežele, ki nas je vodil skozi divjino, skozi deželo puščav in jam, skozi deželo suše in smrtne sence, skozi deželo skozi katero noben človek ne gre in kjer noben človek ne prebiva?‘ 7Privedel sem vas v obilno
obilno…: ali, deželo Karmel.
deželo, da jeste njen sad in njeno dobroto, toda, ko ste vstopili, ste omadeževali e mojo deželo in mojo dediščino naredili ogabnost.
8Duhovniki niso rekli: ‚Kje je Gospod?‘ Tisti, ki so se ukvarjali s postavo, f me niso poznali. Tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki so prerokovali pri Báalu in hodili za stvarmi, ki ne storijo koristi.

9 Zato se bom še pravdal z vami,‘ govori Gospod, ‚in z vašimi otrok otroki se bom pravdal. 10Kajti šel bom čez
čez…: ali, k otokom.
otoke Kitéjcev in videl in poslal v Kedár in marljivo preudaril in videl, če je tam takšna stvar.
11Je narod spremenil svoje bogove, ki vendar h niso bogovi? Toda moje ljudstvo je zamenjalo svoje bogove za to, kar ne koristi. 12Bodite osupla, oh ve nebesa, ob tem in bodite strašno prestrašena, bodite zelo zapuščena,‘ govori Gospod. 13‚Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili i so mene, studenec živih vodá in si izklesali vodne zbiralnike, razpokane vodne zbiralnike, ki ne morejo držati vode.

14 Ali je Izrael služabnik? Ali je doma rojeni suženj? Zakaj je oplenjen?
oplenjen: hebr. postal plen.
15Mladi levi so rjoveli nanj in vpili.
vpili: hebr. izustili svoje glasove.
Njegovo deželo so naredili opustošeno. Njegova mesta so požgana, brez prebivalcev.
16Tudi otroci Nofa
[Nofa: hebr. Memfisa. Mesto ob Nilu, poleg Kaira.]
in Tahpanhésa so zlomili
zlomili…: ali, se hranili na tvoji kroni.
,
n krono tvoje glave.
17Ali si nisi tega priskrbela k sebi v tem, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, ko te je vodil po poti? 18In sedaj, kaj imaš opraviti na egiptovski poti, da piješ vode iz Sihorja?
[Sihorja: hebr. tok Egipta; Nil.]
Ali kaj imaš opraviti na asirski poti, da piješ vode iz reke?
19Tvoja lastna zlobnost p te bo grajala in tvoja zdrknjenja nazaj te bodo opominjala. Vedi torej in vidi, da je to huda stvar in grenka, da si zapustila Gospoda, svojega Boga in da mojega strahu ni v tebi,‘ govori Gospod, Bog nad bojevniki.

20 § ‚Kajti od starih časov sem prelomil tvoj jarem in raztrgal tvoje vezi; ti pa praviš: ‚Jaz ne bom grešila;‘
grešila: ali, služila.
ko tavaš na vsakem visokem hribu r in tavaš s pod vsakim zelenim drevesom in igraš vlačugo.
21Vendar sem te zasadil t [kot] plemenito trto, u popolnoma pravo seme. Kako si se mi potem obrnila v degenerirano sadiko tuje trte? 22Kajti čeprav se umivaš v s solitrom in si jemlješ precej mila, je vendar tvoja krivičnost zaznamovana pred menoj,‘ govori Gospod Bog. 23Kako lahko rečeš: ‚Nisem onesnažena, nisem odšla za Báali?‘ Poglej svojo pot v dolini, vedi kaj si storila. Ti si
Ti si: ali, Oh.
hitri [enogrbi] velblod, ki prečka svoje poti,
24divja
divja: ali, oh, divja, itd.
oslica, vajena
vajena: hebr. učena.
divjine, ki voha veter po svojem
svojem…: hebr. želji svojega srca.
zadovoljstvu; kdo jo ob njeni priložnosti lahko odvrne
odvrne…: ali, razveljavi?
proč? Vsi tisti, ki jo iščejo, se ne bodo izmučili; v njenem mesecu jo bodo našli.
25Zadrži svoje stopalo pred bosostjo in svoje grlo pred žejo. Toda ti praviš: ‚Tam
Tam…: ali, Ali je primer obupen?
ni upanja. Ne, kajti ljubila sem tujce in za njimi bom šla.‘
26Kakor je tat osramočen, ko je najden, tako je osramočena Izraelova hiša; oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki in njihovi preroki, 27rekoč lesu: ‚Ti si moj oče;‘ in skali: ‚Ti si me rodila.
rodila: ali, zaplodila.
‘ Kajti obrnili so mi svoj
svoj…: hebr. zadnji del vratu.
hrbet in ne svojega obraza. Toda v času njihove stiske ae bodo rekli: ‚Vstani in nas reši.‘
28Toda kje so tvoji bogovi, ki si jih naredil? af Naj vstanejo, če te lahko ag rešijo v času tvoje stiske,
stiske: hebr. hudobije.
kajti glede na število tvojih mest so tvoji bogovi, oh Juda.

29 Zakaj se boste pravdali z menoj? Vsi vi ste se pregrešili zoper mene,‘ govori Gospod. 30‚V prazno sem udaril ai vaše otroke; nobenega grajanja niso prejeli. Vaš lasten meč je požrl aj vaše preroke kakor uničujoč lev.

31 Oh rod, poglejte Gospodovo besedo. Ali ak sem bil Izraelu divjina? Dežela teme? Zakaj pravi moje ljudstvo: ‚Mi smo
smo…: hebr. imamo gospostvo.
gospodje, nič več ne bomo prišli k tebi?‘
32Mar lahko devica pozabi svoje ornamente ali nevesta svoj okras? Vendar me moje ljudstvo pozablja brez števila dni. 33Zakaj krajšaš svojo pot, da iščeš ljubezen? Zato si tudi zlobne učila svoje poti. 34Tudi v krajcih tvojega oblačila je najdena kri duš ubogih nedolžnih. Nisem je našel s skrivnim
skrivnim…: hebr. kopánjem.
iskanjem, temveč na vseh teh.
35Vendar praviš: ‚Ker sem nedolžna, se bo njegova jeza zagotovo obrnila od mene.‘ Glej, jaz se bom pravdal s teboj, ker praviš: ‚Nisem grešila.‘ 36Zakaj toliko hodiš sem ter tja, da bi spremenila svojo pot? Tudi ti boš osramočena od Egipta, kakor si bila osramočena od Asirije. 37Da, šla boš naprej od njega in tvoje roke na tvoji glavi, kajti Gospod je zavrnil tvoje zaupnosti in ne boš uspela v njih.‘“
Copyright information for SloKJV